Da je učitelj večni učenec, je dokaz naša upokojena učiteljica Tončka. Njene sinje modre oči
pripovedujejo zgodbe, posredujejo modrosti in podajajo znanja, a obenem neumorno črpajo vse, kar
se dogaja v bližnji in daljni okolici. Neprestano in brez predaha.
Vsako leto se brez pomisleka odzove na naše povabilo in se v polni bojni opremi sreča z otroki, ki jim
z iskrico v očeh posreduje znanja in izkušnje, tiste globoke, življenjske, za katere si v sodobnem svetu
velikokrat vzamemo premalo časa. A ne ona. Ona si vzame čas.
Tudi letos nas je obiskala, in sicer z namenom otrokom predstaviti življenje v času, ko v domovih še ni
bilo elektrike. S seboj je prinesla vse mogoče … perilnik, sveče, vžigalice in petrolejko, likalnik,
lončene posode, sita za moko, košare, vezene in kvačkane prte, mlinček za kavo, strgalnik in še
mnogo zanimivega. Še bolj kot predmeti sami pa je bilo zanimivo njeno pripovedovanje in opisovanje
obdobja, ko je bilo življenje sicer težje, a je imelo svoj poseben čar.
Učenci so bili navdušeni in so prekipevali od vprašanj, zato smo se dogovorili, da nas ponovno obišče.
In takrat se bomo pogovarjali o šoli ali pa morda o čem drugem. Kdo bi vedel. Naša učiteljica Tončka
nas vedno razveseli in obogati s svojimi idejami in presenečenji. In za to smo ji neizmerno hvaležni.
Zbirko predmetov je obogatila tudi družina drugošolke Špele, ki nam je na ogled prinesla čudovite
stare predmete, med njimi celo gramofon, ki deluje brez električne energije.
Vika Kuštrin
